Pootročeni govor

Pootročeni govor, znan tudi kot “baby talk” je način govora, ki ga odrasli običajno uporabljajo v komunikaciji z dojenčkom in malčkom. V začetni fazi razvoja govora ima lahko pozitivni vpliv, v kasnejših fazah pa moramo biti pri njegovi rabi previdni.

Govor, ki ga odrasli uporabljamo v komunikaciji z dojenčkom in malčkom le-tega “naravno” prilagodimo otrokovi razvojni stopnji. Iz tega razloga so stavki krajši, besedišče pa omejimo, prilagojeno oz. poenostavimo (boli-buba, spati-aja). Med govorom napravimo več odmorov. Govorimo počasneje in bolj poudarjeno. Posamezne besede, besedne zveze, fraze večkrat ponovimo. Melodija govora je širšega spektra, uporabimo pa tudi višji glas. Najpogosteje je tak govor vezan na aktualno dogajanje in na interese otroka po principu “tukaj in zdaj”. Posledično je prednostna raba sedanjika, okrnjena pa je lahko raba preteklika in prihodnjika. Ena od bolj znanih in v rabi pogostih značilnosti pootročenega govora je tudi uporaba tretje osebe namesto prve.

V pootročeni govor spadajo ljubkovalni izrazi, pomanjševalnice, slabšalnice in onomatopeje (hov-hov, mijau) in zvočni učinki (bum, brrrrrrrm, iu-iu-iu, puf …). Hitro ga prepoznamo po posebnem besednjaku, na primer buši/bušek (trebušček), papati (jesti), pa-pa (adijo).

V najširšem pomenu termin pootročeni govor uporabljamo tudi izven konteksta dialoga z otrokom, na primer pri nagovarjanju hišnih ljubljenčkov, pri pogovoru med partnerjema (spogledovanje, koketiranje, zapeljevanje) ali pri pokroviteljskem govoru (poniževanje, ustrahovanje, podrejenost). Mi se bomo v besedilu osredotočili na vlogo pootročenega govora v kontekstu dialoga z otrokom. 

Značilnosti pootročenega govora

  1. Počasnejši govor in pogostejši odmori. Odrasli v komunikaciji z dojenčki in malčki govorimo počasneje in med govorom napravimo več odmorov. Raziskave so potrdile, da počasnejša govorica pozitivno vpliva na otrokov govorni razvoj, saj otroku olajša razumevanje in omogoči lažje razločevanje med glasovi.
  2. Razpon v višini tona glasu. V vsakodnevni komunikaciji med odraslimi uporabljamo bistveno manjši razpon in ne dosegamo višine glasu, kot se to dogaja, ko nagovarjamo dojenčka. Ključni namen tega fenomena je, da odrasli v komunikaciji z otrokom pridobimo (in vzdržujemo) njegovo pozornost.
  3. Leksikalne in fonološke značilnosti. Pri pootročenem govoru je značilno poudarjanje glasov, premišljeno artikuliranje (natančna in poudarjena izgovorjava), kar majhnemu otroku olajša proces olajša zaznavanja, razlikovanja in (upo)rabe besed in glasov.
  4. Skladnja. Pootročeni govor vsebuje krajše stavke in povedi, z manj stavčnimi členi in večjim številom zaimkov. Enostavnejši naj bi bil tudi zaradi uporabe manj kompleksnih glagolskih struktur in števila glagolov.
  5. Besedišče. Besede v pootročenem govoru so poenostavljene in pogosto skrajšane (trebuh – buši), velikokrat gre tudi za rabo nejasnih besed in izrekov brez glagolov. Nekatere besede si starši izmislijo sami, lahko se prenašajo tudi iz generacije v generacijo.

Funkcije pootročenega govora

Ena izmed funkcij pootročenega govora je olajšano začetno učenje jezika s pomočjo poenostavljanja struktur le–tega. S pootročenim govorom se tudi lažje približamo otroku, izkažemo bližino, naklonjenost in olajšamo interacijo. Cilj uporabe pootročenega govora je bolj funkcionalno-sporazumevalni kot pedagoški.

Pozitivni vplivi pootročenega govora na otrokov govorni razvoj

Negativni vplivi pootročenega govora na otrokov govorni razvoj

Pootročeni govor lahko zagotovo vidimo in dojemamo kot koristno “orodje” za spodbujanje razvoja jezika v začetni fazi učenja govora dojenčka in malčka, a je zelo pomembno, da starši prepoznajo, kdaj otrok “preraste” ta način govora.

Druge aktualne vsebine