0-1 (novorojenček, dojenček)
Predgovorno obdobje
Dojenček se z okoljem sporazumeva še preden začne uporabljati govor. V tem obdobju govor še ni razvit, postavljajo pa se temelji komunikacije, zato govorimo o predgovornem obdobju ali predgovorni komunikaciji.
posluša in opazuje
Otrok v prvem letu posluša in opazuje; uči se medsebojnih komunikacijskih izmenjav (počaka na odziv sogovornika, daje pobudo za začetek interakcije, se iz dialoga umakne in se vanj spet vrne, prikliče sogovornika), uči se posnemanja in igre, sporoča/komunicira z jokom, vokalizacijo, bebljanjem in začne uporabljati neverbalna sredstva izražanja (pokaže, odkima, prikima, razvija geste), razvija slušno pozornost ter razumevanje govora in jezika. Na osnovi ocene zgodnjega motoričnega razvoja, ocene predgovorne faze in razvoja igre lahko sklepamo o kasnejšem govorno-jezikovnem razvoju otroka.
Starost: 0-3 mesece
0-3 mesece
Tipičen razvoj novorojenčka
- izraža se s kričanjem, smehom, z jokom, gibi celega telesa in z gruljenjem (zvoki ugodja)
- se nasmehne, ko vidi znan obraz
- poskuša z imitiranjem obrazne mimike
- se odziva na znane glasove (znan glas ga navadno pomiri)
- se obrača v smeri zvoka
- ob močnih zvokih se zdrzne
Ali me mora skrbeti?
- ni odziva na močne zvoke oziroma na hrup sploh ne reagira
- ugodja ne izraža z gruljenjem
- ne vzpostavlja očesnega stika (ali ga vzpostavi redkokdaj)
- ni socialnega nasmeha
- ima večje težave v gibalnem razvoju
- ima večje težave pri hranjenju
- je preveč miren ali preveč jokav
- ne posnema obrazne mimike
Kaj lahko naredimo?
- vodenje začetnega dialoga
- verbalizacija aktivnosti: opisovanje vsega, kar počnemo
- prstne igre
- skrivalnice
- petje
Starost: 3-7 mesecev
3-7 mesecev
Tipičen razvoj
- ugodje izraža s smehom, neugodje z jokom
- še vedno gruli, cvili
- aktivno posluša
- se odziva na svoje ime (prekine aktivnost, ko ga pokličemo)
- oči in glavo obrača v smeri zvoka, glasu
- zanimati ga začnejo zvočne igrače
- uživa v skrivalnicah (“ku-ku”,“ni-ni”), prstnih igrah
- igra se z govornimi organi; pojavlja se veliko glasov
- poigrava se z višino svojega glasu
- po 6. mesecu imitira (oponaša) glasove iz okolice
- začne bebljati in čebljati; slišijo se zlogi (“ma-ma-ma”, “pa-pa-pa”, “ke-ke-ke”, “ba-ba-ba”)
- z oglašanjem želi pridobiti pozornost staršev
- oglaša se tudi, če je v sobi sam
Ali me mora skrbeti?
- ni odziva na znan glas
- oči ali glave ne obrača v smeri zvoka
- zvočne igrače ga ne zanimajo
- redko vstopa v komunikacijo
- ne vzpostavlja očesnega stika (ali ga vzpostavi redko)
- po 6. mesecu ne posnema glasov odraslih
- se ne smeji na glas
- ne posnema obrazne mimike
- se ne oglaša z zlogi (“ma-ma-ma”,“ge-ge-ge”, “ba-ba-ba” ipd.)
- je preveč miren ali preveč jokav
- ne deli prijetnih čustev (ne vrne nasmeha)
- na mamin glas se ne odzove z oglašanjem/z gibanjem/s prekinitvijo aktivnosti
Kaj lahko naredimo?
- vodenje začetnega dialoga
- verbalizacija aktivnosti: opisovanje vsega, kar počnemo
- prstne igre
- skrivalnice
- petje
Starost: 8-12/15 mesecev
8-12/15 mesecev
Tipičen razvoj
- razume geste, izraze obraza, spremembe v tonu glasu ter se na njih odziva
- razume preprosta navodila (daj, poglej, vzemi, še,ni)
- razume pomen preprostih besed (vzame ali s pogledom poišče poimenovano)
- odkima z glavo, zavrača stvari, ki jih ne mara
- uporablja geste (dvigne roke, maha papa, pošlje poljubček, še)
- zlogovanje je bogato, podobno pravim besedam z intonacijo povedi
- imitira zvoke, živali, dejavnosti
- kar želi, pokaže z gesto, vokalizacijo ali s prikazovanjem predmeta
- pojavi se prva beseda s pomenom
Ali me mora skrbeti?
- se ne odziva na svoje ime
- ni očesnega stika
- ni skupne vezane pozornosti (ne sledi, ko mu odrasli pokaže predmet; s staršem ne deli/kaže pozornosti za zanimiv predmet/igračo)
- ne reagira na vprašanja (“Kje je mama?” |“Kje spi medo?”)
- ne čeblja (ni glasovne igre) ali pa je to zelo siromašno
- ne prepozna razpoloženja v glasu odraslih
- ne poskuša posnemati mimike in/ali govora odraslih
- ne kaže s prstom
- ne uporablja gest
- ne razume preprostih navodil
- prva beseda s pomenom se ne pojavi
Kaj lahko naredimo?
- verbalizacija aktivnosti: opisovanje vsega, kar počnemo
- vodenje začetnega dialoga
- prstne igre, izštevanke
- skrivalnice
- petje
Podane so okvirne smernice pričakovanega oz. tipičnega razvoja otroka.
Spomnimo naj, da je vsak otrok edinstven in se razvija v svojem tempu. V kolikor vas skrbi glede otrokovega razvoja govorno-jezikovne komunikacije se posvetujte z logopedom.