Pomanjševalnice – Pogled logopeda: JA ali NE?
Pomanjševalnice (ali manjšalnice) so besede, s katerimi v jezikoslovju izražamo pomanjšanje, kot na primer roka-rokica. Precej pogosto ima ena beseda več pomanjševalnic (hiša – hiška – hišica). Povečini jih tvorimo morfemsko; pomeni, da osnovni besedi dodamo priponsko obrazilo (mesto – mestece), lahko pa je pomanjševalnica povsem “svoja beseda” (pes – kuža/kužek).
Prisotne so v vseh jezikih in so del našega vsakodnevnega govora, zlasti v komunikaciji z otroki. Gre za besede, ki izražajo prijaznost, ljubkost in bližino.
Kljub temu, da so naravno prisotne v našem govoru z otrokom je pomembno, da se zavedamo njihove uporabe, saj imajo vpliv na otrokov razvoj govora in jezika.
Kdaj in zakaj je uporaba pomanjševalnic primerna?
Uporaba pomanjševalnic je primerna, kadar z njimi pomanjšamo/pojasnjujemo razmerja (žlička za kavo – žlica za juho).
S pomanjševalnicami opredeljujemo čustveno povezanost z imenovanimi (mamica, očka …).
Pomanjševalnice ustvarjajo občutek topline in povezanosti, kar lahko pri majhnih otrocih vzpostavlja in krepi čustveno bližino ter občutek varnosti. Uporaba pomanjševalnic, kot so »mamica«, »očka«, »punčka« ali »medvedek«, pomaga otrokom čutiti bližino in pozitivno naravnanost, kar spodbuja njihovo sodelovanje v komunikaciji.
Otroci se učijo preko igre in domišljijskega sveta. Pomanjševalnice pomagajo ustvariti igrivo vzdušje, omogočajo razvoj empatije in lažje vživljanje v igro ter različne vloge.
Kdaj in zakaj raba pomanjševalnic ni ustrezna?
- Pomanjševalnice so daljše in artikulacijsko težje besede, kar otrokom oteži izgovorjavo (mnogo lažje je izgovoriti hiša kot hišica).
- Prekomerna uporaba pomanjševalnic lahko upočasni napredek otrok pri usvajanju kompleksnejšega besedišča, zato je nujno potrebno, da odrasli začnejo uporabljati nove, težje oblike besed ter s tem otroka postopoma uvajajo bogato besedišče (kuža => pes/samec/mladič/hišni ljubljenjček …).
- Pomanjševalnice niso primerne v profesionalnih okoljih in situacijah, kjer se otrok sooča z uradnimi ali formalnimi pogovori, na primer pri obisku zdravnika, v šoli, v službi, v uradnih ustanovah, pri logopedu …
- Neustrezna raba vodi v napačno razumevanje besed. Če so otroci prepogosto izpostavljeni pomanjševalnicam, lahko to vpliva na njihovo razumevanje zahtevnejših besednih oblik in povzroča zmedenost. Če se pomanjševalnic v pogovoru z otrokom redno poslužujemo, je velika verjetnost, da jih bo dojel kot osnovna poimenovanja za določene stvari in se jih bo trudil tudi sam uporabljati. Na primer, če otrok zmeraj sliši »avtek«, bo morda težje povezoval to besedo s pravilno obliko »avto« in se bo moral kasneje posebej učiti pravilne rabe.
Pomanjševalnice so naravno prisotne v našem govoru, še zlasti v pogovoru in igri s predšolskim otrokom. Imajo pomembno vlogo v razvoju zgodnje komunikacije in v otrokovem govornem razvoju, zato je zelo pomembno, da odrasli, kot ključni govorni model otroka, ozavestimo njihovo rabo.
Pomembno je, da pomanjševalnice v komunikaciji z otrokom uporabljamo premišljeno in le takrat, ko je njihova raba upravičena, ustrezna. Pomembno je ohranjati ravnovesje pri uporabi pomanjševalnic, saj lahko njihova pretirana raba otroku oteži bogatenje in razvoj besedišča ter slovničnih struktur. Posebej pozorni moramo biti pri uporabi pomanjševalnic v predšolskem obdobju, saj se v tem razvojnem obdobju izgrajuje otrokov jezikovni temelj. Od nas odraslih je torej odvisno, kako bomo otroku pri tem pomagali in mu razvoj govora olajšali ter ga (ustrezno) spodbudili.
Praktični nasveti za starše
Uporabljajte pomanjševalnice le kadar je njihova raba upravičena oziroma pravilna.
Ne glede na otrokovo starost je pomembno, da otroku vselej predstavljate dober govorni zgled. Pomanjševalnico uporabite, ko lahko njeno rabo tudi osmislite. Na primer, uporabite pomanjševalnico v situaciji, v kateri želite otroku pojasniti primerjalno velikost (= manjše od …) ali ko jo uporabite kot ljubkovalnico (ljubek, majhen, mlad, igriv psiček).
Primer iz vsakdanjega življenja: Na sprehodu z otrokom vidite velikega psa. Rečete: “Poglej, pes! Velik je in radoveden.” Nadalje lahko izjavo še podkrepite, ko vidite majhnega psa in rečete: “Uuuu, poglej, kako igriv je ta psiček.” Tako bo otrok postopoma pravilno spoznal obe besedi.
Spodbujajte razumevanje in pravilno uporabo besed
V začetni fazi razvoja govora so pomanjševalnice pogosteje naravno prisotne v govoru, v kasnejši fazi razvoja govora (po 2./3. letu) pa jih zamenjajo nove in težje besede. Ko opazite, da je otrok sposoben razumeti in uporabljati zahtevnejše, nove besede, jih v kontekstu uporabite (kuža => mladič).
Pomembno! Za napredek na področju besedišča je nujno, da otroku ponudimo širši nabor besed.
Bodite pozorni in spremljajte razvoj otrokovega govora
Če opazite, da ima vaš otrok težave pri govoru in/ali razumevanju, svetujemo, da poiščete strokovno pomoč logopeda. Pomanjševalnice lahko sicer prispevajo k igrivosti in čustveni bližini, vendar ne smejo nadomestiti kompleksnejšega besedišča, saj v tem primeru ovirajo otrokov jezikovni razvoj.
Pomanjševalnice imajo pomembno vlogo v zgodnji komunikaciji z otrokom, saj pripomorejo k občutku varnosti in spodbudijo ter olajšajo začetno fazo otrokovega razvoja govora in jezika. Pomembno je, da smo otroku ustrezen govorni vzor. Uporabimo jih torej premišljeno oz. le takrat, ko je njihova raba pravilna/smiselna, da bomo otrokov govorno-jezikovni razvoj ustrezno spodbudili.
